Nova kolumna je zunaj! Takole se začne:

»Baby, you can drive my caaar…«, se na ves glas sliši iz radia. Pločevinka energijske pijače je skoraj prazna. Vozim se domov, po treh nastopih. Sama v avtu, sama na cesti. Nikjer nikogar. Morda zato, ker je ura okrog polnoči. V eni roki držim volan, v drugi kos ocvrtega mesa (popotnica gostilne, kjer je bil zadnji nastop). Malce sem utrujena, a kljub vsemu uživam v vožnji. Pozorno in zbrano gledam na cesto. V ustih žvečim meso, v mislih pa premlevam spomine na vse kilometre, ki sem jih prevozila, tako ali drugače …  

Nadaljuje pa se tukaj.